škripe hrpe
kosti gomila
topli zagrljaj
(koščato moje
u obla jutra)
vlakna i vlasi
sede
dok se vlasi
ne dosete
dok neke nove
prilika posete
ne čuješ
ditiramb
harfa i viola
cvrkut
(a ‘di ti ram
za tratinčice
mila staričice)
opet moje
srce izuveno
talas vreline
niz umiveno
lice
uz lice
kost uz kost
a srce…
k’o srce
© JAGODA NIKAČEVIĆ